Romualdova tematska pot povezuje 13 postaj Škofjeloškega pasijona. Pot lahko najbolje doživite z brezplačno aplikacijo Nexto Guide, kjer vam sam avtor Škofjeloškega pasijona, pater Romuald, pripoveduje zgodbe in legende, ki obrkožajo to dramsko mojstrovino. Prav tako aplikacija ponuja interaktivne izzive, kot so vprašanja in uganke, s katerimi si lahko nabirate točke. Pogledate pa lahko tudi v obogateno resničnost, ki vam prikaže točke poti, kot so izgledale včasih. Če niste ljubitelj tehnologije, pa se na pot lahko odpravite tudi zgolj z brošuro, ki jo prejmete v naši turistični pisarni in se ravnate po talnih oznakah poti.
1,5 ure
2,5 km
Prva točka poti je Pasijonska soba, ki se nahaja poleg naših prostorov. Soba predstavlja mistično večplastno izkušnjo pasijona. Na stenah najdete podpise vseh udeležencev, ki so sodelovali na katerikoli od sodobnih uprizoritev pasijona, na tleh sobe pa je izrisan načrt Romualdove poti, kar še poudari pasijonsko vzdušje. V naši pisarni v naslednjem prostoru pa se lahko oskrbite z dodatnimi informacijami in si privoščite kak pasijonski ali loški spominek ali darilce.
Druga postaja, maketa mesta, je le streljaj stran od prve. Na maketi je lepo razločno mestno središče, po katerem poteka pasijonska procesija: od Kapucinske cerkve preko Kamnitega mostu najprej do glavnega prizorišča na Mestnem trgu, nato do drugega postanka na Trgu pod gradom, sledi pot do naslednjega prizorišča na začetku Spodnjega trga, na koncu pa še slikovita Kašča, ki predstavlja kuliso za zadnjo postajo procesije, od koder se udeleženci vrnejo na začetno točko.
Tretje postaja poti je rojstno mesto Škofjeloškega pasijona, Kapucinska cerkev s samostanom. Pater Romuald je tu leta 1721 dokončal to prvo dramsko besedilo v slovenskem jeziku, ki ga danes najdemo tudi na Reprezentativnem seznamu UNESCO-ve nesnovne kulturne dediščine človeštva.
V Kapucinskem samostanu se nahaja naslednja točka poti - Kapucinska knjižnica. Tu hranijo nekaj čudovitih inkunabul, številne zanimive stare verske knjige in izjemno redke rokopise, med katerimi je pravgotovo najdragocenejši rokopis Škofjeloškega pasijona.
Kot že ime pove, se naslednja točka, Kapucinski most, nahaja poleg istoimenske cerkve. Most stoji že od druge polovice 14. stoletja in velja za enega najstarejših tovrstnih mostov v Srednji Evropi. Ko je bil še brez ograje, je bil usoden za jeznega škofa, ki ni želel plačati mostnine za lasten most. Razjezil se je, njegov konj pa se je splašil in padla sta v naraslo Selško Soro. Danes predvsem v času pasijonskih predstav most prečka veliko število jezdecev, a jim ograja in brezplačno prečkanje zagotavljata varen prehod.
Most nas vodi naravnost skozi nekdanja Selška vrata in vse do Nunske cerkve oz. cerkve Marije Brezmadežne. Notranjost cerkve je bogato opremljena s čudovitimi nagrobniki, poslikavami in baročno prižnico. V sklopu cerkve je deloval tudi samostan nun uršulink, ki so skrbele za vzgojo in izobrazbo v mestu.
Naslednji korak na poti je sprehajališče od Nunske cerkve do Loškega gradu. Pot pelje iz Klobovsove ulice, ob obzidju v senci starih kostanjev pa naprej do vhoda skozi obzidje v grajsko območje, kjer se pričenja tudi tematska Pot treh gradov.
Tako že prispemo do osme točke na Romualdovi poti - do Škofjeloškega gradu. Grad je seveda že od druge polovice 12. stoletja, ko je bil omenjen prvič, predstavljal najpomembnejšo točko v mestu. V njem so domovali loški gospodje, nune uršulinke, upravni organi in celo bolnišnica. Grad še danes velja za največjo znamenitost mesta, predstavlja idilično prizorišče za najrazličnejše prireditve, je pa tudi dom zanimivemu Loškemu muzeju, ki poleg drugih zanimivih zbirk na ogled ponuja tudi stalno razstavo o Škofjeloškem pasijonu.
Do devete točke se lahko spustimo po isti poti ob obzidju, ki nas skozi obokano ulico vodi na Mestni trg. Tu se nahaja tudi prvo in glavno prizorišče Škofjeloškega pasijona. To prizorišče je zares nekaj posebnega, saj procesiji ponuja čudovito kuliso najbolje ohranjenega mestnega jedra. Še posebej čarobno je doživetje pasijona na Mestnem trgu v večernem času, ko ga spremlja soj bakel.
Drugo pasijonako prizorišče in hkrati deseta točka Romualdove poti je Trg pod gradom. Trg ima čudovit pogled na grad in na obzidje, ob katerem raste tudi sadika najstarejše trte na svetu iz Maribora. Poleg trga je tudi simpatično otroško igrišče Zamorc. Tribune na dnu Grajskega hriba so kot nalašč za ogled Škofjeloškega pasijona, katerega odri se ustavijo tik pred nekdanjim stražnim stolpom s Poljanskimi vrati, katerega obseg nakazuje krožna postavitev kamnitih kock na tleh.
Naslednja točka je prav tako eno od štirih prizorišč pasijona, ki se nahaja pod t.i. Pepetovim klancem na začetku Spodnjega trga ali Lontrga. Na njem so včasih živeli nekoliko revnejši prebivalci, kar se vidi že po skromnejši zasnovi hiš. Tudi tu so se ob prizorišču nahajala ena od petih vrat v mesto.
Predzadnja točka na poti in hkrati zadnje, četrto prizorišče je trg pred Kaščo. V današnji obliki obstaja že od prve polovice 16. stoletja, ko je bila obnovljena po katastrofalnem potresu. Danes v njej deluje galerija pa tudi odlična pivnica in gostilna, kjer je na voljo tudi nekaj tipičnih loških jedi.
Trinajsta in s tem zadnja postaja Romualdove poti pa je Cerkev sv. Jakoba, ki jo lahko občudujemo že če prečkamo cesto pri Kašči. Do nje vodijo stopnice, ki potekajo pod obokom nad katerim je včasih delovala prva mestna šola. Šentjakobska cerkev ima zanimivo notranjost, lokalna posebnost so stropni sklepniki, ki povezujejo loke in na katerih so reliefi cehovskih simbolov in grbov patronov. V cerkvi se nahaja tudi Božji grob, ki je tudi zadnja slika Škofjeloškega pasijona.
Ob zaključku poti nam preostane le še vrnitev v Pasijonsko sobo in pisarno Turističnega društva Škofja Loka, kjer ponujamo dodatne informacije in široko izbiro pasijonskih in drugih spominkov, pa tudi vrsto uporabnih daril. Usmerimo pa vas tudi na nadaljna potepanja po Škofji Loki in okolici.