Kamniti most je dal zgraditi škof Leopold sredi 14. stol. Usoda je hotela, da se je taisti škof razjezil nad mostninarjevo zahtevo za plačilo za prečkanje mostu in je s splašenim konjem vred padel čez neograjeni most in utonil.

Most je bil zgrajen iz rezanega kamna v polkrožni obliki. S svojo častitljivo starostjo nad 600 let je Kapucinski most eden najstarejših spomenikov tovrstne gradnje v srednji Evropi, ki je preživel celo poskus vojaškega miniranja.

Leta 1888 so Kapucinski most obnovili in opremili z železno ograjo, da bi preprečili nesreče, podobne tisti, ki se je pripetila škofu Leopoldu. Sredi ograje so postavili kip sv. Janeza Nepomuka, zaščitnika mostov, na podstavku kipa pa lahko občudujemo loški grb. 

V srednjem veku so ob mostu stala Selška vrata s stražnim stolpom. Lega hiš ob Selški Sori je bila zelo pomembna zaradi dostopa do vode, do reke pa je vodilo tudi več skritih rovov, ki so jih uporabljali v kriznih razmerah. Na levem bregu reke je bil svoje čase tudi mlin, v hiši na njenem desnem bregu pa naj bi domačin po receptu nun klaris kuhal lokalno grenčico »kloštergajst«. V hiši nasproti pa je nekoč delovala tudi ena največjih kisarn v regiji, po kateri je dobila ime tudi današnja restavracija ob novem mostu – Jesharna (kis=jesih).